»Besedilo Dušana Jovanovića ob nastanku leta 1976 provokativno in izrazit novum, saj vojno opisuje skozi oči otroka.«

»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«

»Vojna je. Vem, a jutri bo mir, le kakšen človek bo iz njega?«

»motor slovenskega gledališča«

»To je človek, ki dela vse stvari iz sebe. Kar pomeni, da ve, o čem govori, da zastavlja svojo življenjsko izkušnjo, hkrati pa tudi svoj temperament, svojo strast. Svojo kreativno vizijo. Vse to dela iz njega velikansko bitje, karizmatično osebo, ki jo goltaš, ki jo gledaš, ki fascinira, ki srka vase.«

»Ejti Štih ustvarja iz zgroženosti in sočutja.«

»Dušan Jovanović me je prepričal v to, sprehajala sva se v Trnovem ob Ljubljanici in me je vprašal, kako nameravam nadaljevati življenje.«

»S širokim zamahom celostnega avtorja Dušan Jovanović predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču.«

»Bil je eden najvidnejših v zgodovini slovenskega gledališča.«